Postopek

_{© Kmop, 2017}

• Nato moderator odpre pogovor in sprašuje, kdo bi želel razložiti izbrani odstavek. Moderator zapisuje seznam ljudi, ki želijo govoriti, in da besedo prvemu, ki dvigne roko.
• Oseba, ki ima besedo, prebere besedilo na glas, medtem ko ostali udeleženci poslušajo. Udeleženec razloži, zakaj je izbral/a ta odstavek in deli svoje misli o besedilu z ostalimi udeleženci.
• Potem udeleženec vpraša, ali bi kdo želel dodati komentar in da besedo ljudem, ki želijo govoriti, da lahko podajo različne razlage in izmenjujejo mnenje o besedilu. Po končanem pogovoru moderator vpraša, ali se udeleženci strinjajo, da se osredotočijo na drugo besedilo.
• Nato moderator vpraša, ali je kdo izbral drugi odstavek na isti strani in sledi istemu postopku z vsemi zaporednimi stranmi, ki zagotavljajo sodelovanje vseh udeležencev, ki želijo sodelovati.
• Nihče ni prisiljen sodelovati, vendar je treba vedno upoštevati ljudi, ki sodelujejo manj pogosto. Za to se lahko izvede krožni pogovor, tako da vsak udeleženec na srečanju poda kratko mnenje o tem, kar je bilo prebrano. Če so nekateri ljudje na srečanju veliko sodelovali, imajo tisti, ki so sodelovali najmanj, prednost pri podajanju mnenj.
• Ko se srečanje konča, se udeleženci dogovorijo o naslednjih poglavjih, člankih ali delu, o katerem se bodo pogovarjali na naslednjem srečanju. Tako se postopek ponovno začne.

Praktični vidiki

V nadaljevanju izpostavljamo nekaj kratkih praktičnih usmeritev za organizacijo srečanj.

• ZDS potekajo na sejah, ki trajajo eno do dve uri, s pogostostjo, o kateri se dogovorijo udeleženci, na primer enkrat ali dvakrat tedensko, ob času, o katerem se udeleženci strinjajo.
• ZDS se lahko izvajajo v običajni učilnici. Sedeži so lahko razporejeni na različne načine, dokler se udeleženci lahko med seboj vidijo.
• Število udeležencev se lahko razlikuje pri vsakem srečanju. To ni pomembno in ne vpliva na dinamiko dejavnosti.

^{© Agora, Kmop, Ric 2017}